Magnezij pod pazduho

Po ocenah Inštituta za varovanje zdravja RS naj bi ga Slovenci z običajnimi prehranjevalnimi in življenjskimi navadami zaužili dovolj. A vse več strokovnjakov po svetu trdi, da ga s prehrano ne dobimo dovolj. Vsebnost vitaminov in mineralov v sadju, zelenjavi in žitih naj bi se namreč v zadnjih šestdesetih letih zaradi intenzivne kmetijske pridelave hrane zelo znižala. Vsebnost magnezija naj bi tako v zelenjavi upadla kar za 25 do 80 odstotkov.

Rafiniranje olja, sladkornega trsa in žit odstrani iz njih skoraj ves magnezij. Živil, ki ga imajo največ, med njimi grenki kakav, bučna in sončnična semena, otrobi, polnozrnata žita in ribe, melasa ... uživamo premalo. Po izsledkih raziskav v ZDA so sprejete priporočljive vrednosti za dnevni odmerek magnezija za ohranjanje dobrega zdravja prenizke, kar naj bi še posebej veljalo za starostnike, športnike, ljudi z znanimi bolezenskimi težavami ali obolenji, kroničnimi zdravstvenimi zapleti, ljudi s slabimi prehranskimi navadami, ženske v rodni dobi, ljudi, ki so stalno pod telesnim ali psihičnim stresom ali stresom, ki je posledica bolezni, poškodbe ali operacije.
Za odraslega človeka je priporočljiv dnevni vnos magnezija od 300 do 400, za nosečnice 350, za doječe matere 390 mg magnezija. Za otroke do četrtega leta ga priporočajo dnevno 80 mg in do petnajstega leta od 120 do 300 mg.
Zdravniki navadno predpišejo uživanje prehranskih dodatkov magnezija zaradi dolgotrajne driske ali bruhanja, čezmernega uživanja alkohola ali bolezni ledvic. Dodatki lahko koristijo tudi ženskam s predmenstrualnim sindromom in tistim, ki imajo tveganje za razvoj osteoporoze. Znamenja pomanjkanja magnezija so tudi oslabelost, hiter ali nereden srčni utrip, mišični krči, izguba teka, slabost, utrujenost, nespečnost, bruhanje, anoreksija idr. Tveganje za pomanjkanje magnezija povečuje redno pitje gaziranih sladkih pijač, redno uživanje sladkih živil z rafiniranim sladkorjem, kofeina, odvajal, antibiotikov, protibolečinskih sredstev in kortizola, čezmerno pitje alkohola ipd.

ČEZKOŽNA MAGNEZIJEVA TERAPIJA
Poleg prehranskih dodatkov, med njimi je bil doslej najbolj znan magnezijev citrat, se po svetu širi uporaba čez-kožne magnezijeve terapije, v kateri magnezijev klorid (kot ionsko snov) dodajajo telesu prek kože, saj naj bi bila njegova zgradba za to še posebno primerna. Ker ga, podobno kot olje, utirajo vanjo, je dobilo ime magnezijevo »olje«, čeprav gre za močno zgoščeno raztopino magnezijevega klorida v vodi. Na kožo se nanaša v obliki razpršila in gela.
Dr. Mark Sircus iz ZDA, zdravnik orientalske medicine in avtor knjige ^ezkožna magnezijeva terapija (Transdermal Magnesium Therapy) pravi, da je prednost tovrstnega jemanja magnezijevega klorida, da magnezij tako zaobide prebavni trakt in ledvice, ki lahko vplivata na njegovo slabše vsrkavanje. Po zaužitju odmerka, potrebnega za zdravilno uporabo, večina ljudi dobi drisko, saj je magnezij, če ga pijemo, dobro odvajalo in se izloči iz telesa. Uporaba magnezija iz razpršila ali gela pa ima pomembno prednost, da ne draži prebavil in ne odvaja. In oboje lahko uporabljate kar v postelji. Izkušnje kažejo, da je najbolje uporabiti gel in ga namazati pod pazduho. Poleg tega, da lepo preide v telo, odpravi še neprijetne vonjave.

Dr. Norman Shealy v knjigi Sveta voda, posvečeno olje (Holy Water, Sacred Oil) piše o izsledkih raziskav o magnezijevem kloridu, ki so ga uporabljali v razpršilu za celotno telo in v kopelih za noge. [estnajstim ljudem z nizko ravnijo znotrajceličnega magnezija so predpisali 20-minutno kopel za noge, hkrati s pršenjem celega telesa enkrat dnevno. Pri vseh so opravili meritve znotrajceličnega magnezija pred izvajanjem študije ter naslednjo meritev po končani raziskavi čez mesec dni. Pri 75-ih odstotkih preiskovancev so ugotovili opazno porast ravni znotrajceličnega magnezija.
Dr. Shealy piše, da se magnezijev klorid skozi kožo vsrkava v telo zelo hitro. Po izsledkih naj bi terapija pomagala zoper visok krvni tlak, vtiranje gela v artritične sklepe pa naj bi skoraj vedno prineslo takojšnje olajšanje od bolečin. Izkazal naj bi se pri sindromu nemirnih nog, preprečevanju možganske kapi in okrevanju po njej, odpravljal nespečnost, krepil zdravje srca, izboljševal splošno proizvodnjo energije (ATP), ohranjal spominske zmožnosti idr.
Magnezij je tudi ključen pri odvajanju strupov in težkih kovin iz telesa, pomaga pri izgradnji kosti in tvorbi beljakovin. Razprševanje »olja« po zgubani koži naj bi to sčasoma zgladilo, pomirjalo naj bi živčni sistem, pomagalo pri sladkorni bolezni, tako da krepi izločanja inzulina in izboljšuje presnove sladkorja, še našteva dr. Shealy.

Vir:
Revija Misterij - Julij 2011.