Lešniki vsebujejo okoli 60 odstotkov maščob, 13 beljakovin, 10 odstotkov sladkorjev, vitamini skupine B (B1, B6) in E, rudninsko bogastvo od velikih količin kalija in kalcija (več kot 200 mg na 100 g plodov, saj skoraj toliko kot v mandljih), fosforja in magnezija, sorazmerno velike količine železa, kar 4 mg na 100 g plodov, in prav majhne količine mikroelementov, med njimi so tudi selen, stroncij, bor in molibden.
Zaradi svoje hranilne celostnosti blagodejno vplivajo na izravnavanje prehranskega pomanjkanja in uravnavanje presnove; zaradi boljše presnove se tudi sestavine hrane bolje izkoristijo, manj odvečnih maščob se nabira v telesu, poleg tega pa telo ni obremenjeno z odpadnimi snovmi.
Torej lešniki za hujšanje?
Kot sestavni del naravne prehrane in nepredelane hrane vsekakor, a v tem primeru hujšanje ni več aktualno, v običajnih sladkarijah pa nimajo več svoje moči. V surovih lešnikih je tako kot v drugih oreških precej vlaknin, okoli 7 odstotkov. Ti so pomembna sestavina zdrave hrane, ki se prav nič ne obira na poti skozi prebavila.
Lešniki so poživilni oreški, ki pripomorejo k boljšemu mišljenju in umski dejavnosti; če je treba, zaradi njih tudi dlje časa ostanemo budni. Vzrok je v aminokislini tirozin, ob pomoči katere v možganih nastanejo snovi, ki povečajo pozornost in zbranost.
Kaj pa lešnikovo olje ?
Hladno stisnjeno lešnikovo olje je aromatično jedilno olje zlato rumene barve, precej redko, z nežnim okusom in vonjem po lešnikih. Bogata sestava omogoča vsestransko uporabo, saj ga lahko uporabljamo kot živilo, dodatek k prehrani ali kot dodatek v kozmetične namene. Vsebuje okoli 60 odstotkov maščob, 13 beljakovin, 10 odstotkov sladkorjev, vitamine skupine B (B1, B6) in E. Je naravni vir rudninskega bogastva saj vsebuje velike količine kalija in kalcija (več kot 200 mg na 100 g plodov, saj skoraj toliko kot v mandljih), fosforja in magnezija, sorazmerno velike količine železa (kar 4 mg na 100 g plodov) in prav majhne količine mikroelementov, med njimi so tudi selen, stroncij, bor in molibden.
Za kaj ga uporabljamo?
Visoka vsebnost nasičenih in mononenasičenih maščobnih kislin mu dajeta odpornost na visoke temperature, 
zato je izjemno primeren za peko slaščic, lahko pa ga prelivamo čez različne vrste solat. Njegov okus obogati tudi jedi iz svežega paradižnika, skupaj z limoninim sokom pa je nepogrešljiv ob školjkah in svežih jagodah.
Blagodejno vpliva na kožo, saj jo pomirja, vlaži, pospešuje njeno prekrvavitev, spodbuja k obnavljanju, izboljšuje njeno strukturo, ter ohranja kožne celice zdrave in močne. Lahko se uporabi predvsem za suho, utrujeno, zrelo, vneto, mastno ter aknasto kožo. Zaradi hipoalergijskega vpliva pa je primerno tudi za nego zahtevne in poškodovane kože ali pa kot nadomestilo masažnega sredstva, saj naj bi blagodejno vplival na bolečine v mišicah. Z njim lahko blažimo tudi občutljivo in razdraženo kožo dojančka (suhi ekcem), ki je posledica nošenja plenic.
V kolikor ga uživamo trikrat na dan po eno čajno žličko pozitivno vpliva na prebavo in pripomore k odpravi črevesnih zajedalcev. Nepogrešljiv je v prehrani diabetikov, nosečnic, adolescentnih in starejših ljudi. Zaradi aminokisline tirozin, ga priporočajo pri intelektualnem delu, saj ugodno vpliva na mišljenje, pozornost in koncentracijo.
Viri:
- Wikipedia
- Beauty indobase
- Buzzle.com
