Drugačen pogled na depresijo – kakšni so njeni globlji vzroki?

Pred desetletji smo depresijo pogosto videli kot iluzijo ali celo šibkost, dandanes nanjo povečini gledamo kot na kemično neravnovesje v možganih. Kot nekaj povsem mehansko-kemičnega, povečini podedovanega, kar je potrebno “popraviti” s kemikalijami, ki jih vnesemo v naše telo.

A, če pogledamo naokoli, dandanes živimo v družbi, ki je vse prej kot naklonjena dobremu psihičnemu počutju in čustvenemu zdravju. Odrezani smo od narave, od drug drugega in konec koncev tudi od nas samih. Vse to pa je v današnjem svetu normalizirano in pogosto celo spodbujano.

Dolgi delavniki in stresne službe, slaba prehrana, pomanjkanje časa za stik s sabo in druženje z drugimi, življenje v zgradbah, izoliranih od zemlje, v mestih, ki so bolj beton kot zelenje. Oddaljenost od drugih in vse pogostejša komunikacija prek digitalnih zaslonov, kljub dejstvu, da je človek bitje, ki je večino svoje zgodovine živel v plemenskih skupnostih, v tesnem stiku z drugimi, s katerimi si je delil srečo, žalost, se povezoval in podpiral.

O vsem tem in podobnih temah piše v svoji novi knjigi Izgubljene povezave: Odkrijte resnične vzroke depresije in rešitve zanje, Johann Hari.

Opisuje devet različnih globljih vzrokov za depresijo, ki so pogosto zapostavljeni v današnji materialistični, površinski kulturi željni hitrih rešitev.

1. Odrezanost od pomena
   Kot nam veli zdaj že skoraj nesmrtni psihiater Viktor Frankl, je pomen in smisel v življenju ključen za srečo in normalno psihično delovanje. Šele če je naše življenje osmišljeno in vemo, da to kar počnemo ima nek višji namen, lahko živimo resnično polno življenje.
2. Odtujenost od drugih
   V družbi, kjer se za komunikacijo vse bolj uporabljajo digitalni kanali, je osamljenost vse večja. Človek, ki je večino svoje zgodovine živel v tesnem stiku z drugimi, v plemenih, skupnostih ali drugače povezanih družbenih strukturah, se je kar naenkrat znašel sam, v betonski kletki, z navideznim in površinskim stikom z milijoni preko majhnih zaslonov, a brez pristnega in globljega stika, ki ga zares potrebuje.
3. Izguba stika s pomenljivimi vrednotami
   Današnja družba, bazirana na materializmu in ideji večno nepotešenih materialnih potreb, nas kliče k temu, da večno konzumiramo in s tem iščemo notranjo izpolnitev. Resnične vrednote, kot so sočutje, medsebojno spoštovanje, skrb za naravo, avtentičnost, iskrenost, potrpežljivost in hvaležnost za to kar imamo so ob tem pogosto pozabljene in potisnjene na stran. A prav te vrednote so tiste, ki nam pravzaprav ponujajo izpolnjeno življenje.
4. Odtujenost od sveta, drugih in sebe zaradi čustvenih travm (posebej v otroštvu)
   V današnji družbi se redko kdo izogne travmatičnim doživetjem. Če pa so le ta prisotna v otroštvu, pa se še veliko bolj vtisnejo v našo podzavest in s tem vplivajo na naše življenje in doživljanje sveta. Stik s sabo skozi meditacijo, introspekcijo in kontemplacijo ter zdravljenje čustvenih travm je nujno potrebno za našo srečo in izpolnitev ter zmožnost, da vidimo življenje jasno in se povežemo z drugimi ter jim zaupamo.
5. Odtujenost od družbe zaradi pomanjkanja spoštovanja in pripadnosti
   Človeku je ključno, da se v skupnosti, kjer živi, počuti vključenega in spoštovanega ter, da ima možnost prispevati k njeni skupni rasti. Zmožnost, da pridemo v stik z ljudmi, ki nas cenijo in spoštujejo ter se povežemo s skupinami, kjer čutimo pripadnost zaradi skupnih vrednot in idej je pomembna za našo srečo in občutek notranje varnosti.
6. Odrezanost od narave
   Življenje v milijonskih mestih, prepolnih betona, v blokovskih naseljih in brez stika z zelenim svetom je dandanes postal že kroničen problem. Onesnažujemo naravo in uničujemo biotsko raznovrstnost prav zato, ker nimamo stika z njo in se ob njej pogosto počutimo kot tujci. A naravno okolje, ki je bilo stalnica v človekovem razvoju tekom milijone let zgodovine, je ključnega pomena ne le kot estetski priboljšek, ampak kot vir psihičnega in fizičnega zdravja ter notranje sreče in izpolnitve. Že zgolj sprehod v gozdu ali celo parku nam hitro izboljša počutje in vrne energijo. Tako hitro vidimo, da je povezanost z zelenim okoljem, ki nas obdaja ključno za naše normalno delovanje.
7. Pomanjkanje upanja za možnost srečne in izpolnjujoče prihodnosti
   Živimo v izjemno nepredvidljivem svetu, kjer je individualna in kolektivna prihodnost lahko nejasna ali pa celo temačna. Če spremljamo novice se nam upravičeno lahko zdi pot po kateri stopa človeštvo resnično samo-destruktivna ter uničujoča do vseh bitij na tem planetu. A kljub temu je sposobnost, da verjamemo, da so pozitivne spremembe mogoče in da jih lahko udejanimo v svetu bistvena za našo notranjo izpolnitev in srečo. Kljub temu, da se včasih zdi situacija v svetu (ali naših osebnih življenjih) brezupna, naše pozitivno delovanje v svetu nikoli ni zaman – in prav ta vera v možnost boljše prihodnosti je ključna za notranji mir in harmonijo.
8. in 9. Resnična vloga genetskih dejavnikov in kemičnih sprememb v možganih
   Genetika in kemične spremembe v možganih imajo svojo vlogo, a pogosto je le ta sekundarna, saj se mnogi izmed genov, ki prispevajo k depresiji, sploh ne vklopijo, če niso podvrženi določenim okoljskim dejavnikom in vplivom. Tudi kemične spremembe so bolj posledica kot vzrok depresije, saj je naše psihično stanje tisto, ki primarno narekuje fizične spremembe v naših možganih.